
Prihodnji mesec bo predsednica republike Nataša Pirc Musar opravila nov krog pogovorov s poslanskimi skupinami o odprtih kadrovskih vprašanjih. Slovenija je brez guvernerja centralne banke že skoraj osem mesecev, brez varuha človekovih pravic pa več kot pol leta. Bodo predsednica republike in poslanske skupine le uspele doseči kompromis?
Predsednica republike Nataša Pirc Musar ima odprtih kar nekaj kadrovskih zadev; zgodb z iskanjem novega varuha človekovih pravic in guvernerja Banke Slovenije ji ne uspe zapreti že več kot pol leta.
Nove pogovore s poslanskimi skupinami bo predsednica opravila v septembru. Da naj čim prej dosežejo soglasje o imenovanju novega varuha človekovih pravic, je v četrtek politiko pozval namestnik varuha Ivan Šelih, ki institucijo varuha začasno vodi že od konca februarja.
Šelih je v pismu predsednici države med drugim izpostavil, da institucija varuha brez izvoljenega predstojnika ne more v polni meri opravljati svoje temeljne ustavne in zakonske vloge. Trenutno stanje po njegovih besedah "povzroča negotovost in vodi v postopno izčrpavanje institucije".
Opozoril je tudi, da dolgotrajno neimenovanje varuha lahko resno ogrozi status A po Pariških načelih, ki je najvišje možno mednarodno priznanje instituciji. Izguba tega statusa bi bila po Šelihovih navedbah "hud udarec za ugled Slovenije".
Predsednica z novim krogom posvetovanj ne bo čakala do kongresa NSi
V uradu Nataše Pirc Musar so nam dejali, da je predsednica republike na omenjene posledice neimenovanja varuha poslanske skupine in javnost opozorila že 18. aprila. Ob tem so zagotovili, da bo Pirc Musar še naprej iskala kandidatko ali kandidata za to mesto, pri tem pa računa na kooperativnost poslanskih skupin, saj so "imenovanja najvišjih državnih funkcionarjev skupna, odgovorna in državotvorna naloga vseh sodelujočih".

Na poziv predsednice za zbiranje možnih kandidatov za varuha človekovih pravic je sicer prispelo kar 14 prijav, a je Pirc Musar doslej v državni zbor poslala zgolj eno ime. Po več kot šestih krogih pogovorov s poslanskimi skupinami je za to mesto predlagala eno izmed namestnic varuha Dijano Možina Zupanc, ki pa junija v državnem zboru ni dobila za izvolitev potrebnih 60 poslanskih glasov.
Za postavitev varuha je namreč poleg glasov koalicije potrebna še podpora dela opozicije. Pirc Musar je upala, da bo prepričala poslance NSi, ki so Možina Zupanc januarja 2023 podprli za namestnico varuha. A ji ni uspelo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo morda dogovor lažje dosegla z najverjetnejšim prihodnjim predsednikom Nove Slovenije Jernejem Vrtovcem, vendar pa predsednica po besedah naših virov z novim krogom posvetovanj do kongresa NSi ne bo čakala.
Banka Slovenije brez guvernerja že skoraj osem mesecev
Še dlje – skoraj osem mesecev – je naša država brez guvernerja Banke Slovenije (BS). Slovensko centralno banko začasno vodi viceguverner Primož Dolenc, v BS pa upajo, "da bo vprašanje imenovanja guvernerja rešeno v čim krajšem možnem času".
Hkrati navajajo, da delo, vključno z mednarodnimi aktivnostmi, poteka normalno, da pa Dolenc na sejah Sveta Evropske centralne banke "nima glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike v primeru, če bi do glasovanja kdaj prišlo".

Predsednica republike je doslej državnemu zboru predlagala zgolj enega kandidata za novega guvernerja, nekdanjega premierja in finančnega ministra Toneta Ropa, ki pa poslancev ni uspel prepričati.
Koalicija je namreč vztrajno ponavljala, da na guvernerskem mestu vidi državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec. A jim je Nataša Pirc Musar dala vedeti, da Jazbec ne bo predlagala, kot razlog pa je navedla, da je pri njej zaznala potencialen konflikt interesov.

Pirc Musar še ni opustila pričakovanja, da bo zbrala zadostno podporo za Savška
Kot možna kandidata za guvernerja je nato koaliciji ponudila ekonomistko Ksenijo Maver in makroekonomista Damjana Kozamernika. V vladnih strankah so se z njima pogovorili, a jih nobeden od njiju ni prepričal. Konec maja je Nataša Pirc Musar poslanskim skupinam ponudila novo ime – Simona Savška, ki je zaposlen na Evropski investicijski banki (EIB) kot vodja njenega predstavništva v Sloveniji.
Predstavniki koalicije so v en glas hvalili njegovo predstavitev in tudi več naših sogovornikov iz Gibanja Svoboda je izpostavilo željo, da se saga z iskanjem guvernerja konča. A naj bi po besedah naših virov finančni minister Klemen Boštjančič trdno vztrajal, naj koalicija od podpore njegovi favoritki Saši Jazbec ne odstopi.

Po zadnjem preddopustniškem posvetu pri predsednici republike je vodja največje poslanske skupine Nataša Avšič Bogovič tako poudarila, da Savšku primanjkuje vodstvenih izkušenj za vodenje tako velikih sistemov, kot je Banka Slovenije, zato nima podpore Gibanja Svoboda.
Vodji poslancev SD in Levice Jani Prednik in Matej Tašner Vatovec pa sta dejala, da se v njunih strankah glede podpore Savšku ne morejo izrekati, dokler v državnem zboru nimajo uradnega predloga predsednice. Po naših neuradnih informacijah sicer Pirc Musar pričakovanja, da bi ji uspelo za podporo Savšku pridobiti 46 poslanskih glasov, še ni povsem opustila.
Pri predlaganju ustavnih sodnikov ne pričakuje večjih zapletov
Predsednico v naslednjih dneh čaka tudi predlaganje dveh kandidatov za ustavna sodnika, kjer pa naj večjih zapletov ne bi pričakovala. Kot smo na N1 že poročali, namreč koalicija za naslednika Marka Šorlija in Špelce Mežnar, ki jima mandat na ustavnem sodišču poteče novembra, enotno podpira sedanja vrhovna sodnika Nino Betetto in Primoža Gorkiča. Pričakujeta lahko tudi glasove predstavnikov manjšin ter nepovezanih poslancev Mihe Kordiša in Mojce Šetinc Pašek, kar bi skupaj zneslo precej več od za izvolitev potrebnih 46 poslanskih glasov.

Nobenega dvoma pa ni, da tako za Betetto kot za Gorkiča ne bodo glasovali poslanci SDS – oba sta namreč imela s stranko Janeza Janše težave že pri svojih preteklih kandidaturah.
Poslanci naj bi sicer pred zaključkom sedanjega mandata postavili še tri ustavne sodnike. Mateju Accettu, Klemnu Jakliču in Rajku Knezu mandat poteče konec marca prihodnje leto, predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin pa mora o tem v kratkem obvestiti predsednico republike in državni zbor.
Po zakonu o ustavnem sodišču mora to storiti šest mesecev pred iztekom mandata ustavnega sodnika, predsednica republike pa mora v 30 dneh po prejemu obvestila v uradnem listu objaviti poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov.
Predsednica s prstom pokazala na poslanske skupine
V uradu predsednice so v odgovoru na naša vprašanja o težavah, ki jih ima Nataša Pirc Musar pri iskanju kadrov, s prstom pokazali na poslanske skupine. Ob tem so izpostavili predsedničine navedbe iz govora na letošnji proslavi ob dnevu državnosti, da se "Slovenija pri kadrovskih zadevah srečuje s trkom meritokracije in strankokracije, ki ima negativne posledice za razvoj države".
Kot so navedli za N1, si bo predsednica še naprej aktivno prizadevala za to, da Slovenija še v tem mandatu dobi tako guvernerja kot varuha človekovih pravic in tudi nove ustavne sodnike. "Čeprav se morda zdi, da je ta interes mestoma bolj enostranski," so dodali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje